Ponudba in povpraševanje se pri sklenitvi dogovora vedno srečata na točki, ki je za ponudbo najvišja cena, hkrati pa za povpraševanje najbolj ugodna. V nasprotnem primeru dogovora ne bi bilo mogoče skleniti. Pri višji ceni ponudbe povpraševanje ne bi bilo zainteresirano za sklenitev dogovora, obratno pa nižja cena za ponudbo ne bi bila zanimiva. Razmerje moči povpraševanja oziroma ponudbe je lahko od primera do primera različno. V primeru, da finančni trgi povpraševanju nudijo več ponudb, oziroma ponudba ni edina, se cena temu primerno spremeni. Obstaja tudi možnost obratnega scenarija. Če finančni trgi ponujajo zgolj eno ponudbo, se razmerje ustrezno spremeni. V primeru večjega povpraševanja oziroma večjega števila povpraševalcev ima ponudnik možnost doseči temu primerno drugačno ceno. Vsak posel je torej zgodba zase, poleg ponudbe in povpraševanja ga določa tudi sam finančni trgi, čas, panoga, gospodarstvo in drugi dejavniki. V primeru, da je finančni trg večji je načeloma na njem več udeležencev, kot na manjšem. Čas v katerem poteka posel oziroma poslovanje je lahko različen.
Razlikuje se predvsem v dolgoročnih kot kratkoročnih značilnosti. Dolgoročne značilnosti imajo vpliv na daljše obdobje, kratkoročni pa lahko nudijo velik vpliv v dnevu dveh ali vsega nekaj dnevih. Primerov, kjer se je cena predmeta spustila za nekaj deset procentov vrednosti je kar nekaj, tudi svežih. Glede na to, kako orientirani so udeleženci glede časa, se med seboj pomembno razlikujejo, tako na strani povpraševanja kot tudi ponudbe. Finančni trgi so gibalo gospodarstva lokalnega ali širšega okolja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar