Borelioza simptomi so bili najprej zaznani v Združenih državah

Simptomi borelioze so bili najprej zaznani v Združenih državah kot premikajoča rdečina. Natančneje v ameriškem okraju Lyme, kjer je bila po obsežnih raziskava odkrita borelioza. Simptomi so bili migrirajoči eritmi pri večjem številu otrok. Vendar so strokovnjake značilni znaki najprej zvedli, misili so, da gre za množični juvenilni revmatoidni artritis. Epidemija se je začela pojavljati leta tisoč devetsto petinsedemdeset, vzrok za napačno diagnozo je bil omenjeni rdeč kolobar. Nadaljnje raziskave bakteriologa švicarskega rodu Burgdorferija so dokazale, da je pravi vzrok borelioza. Simptomi po piku so majhna rdeča lisa oziroma makula ter drobna bučica oziroma papula. Tako rdeča lisa kot drobna bučica po nekaj dneh največkrat izgine. Klinični znaki se pojavijo v obdobju od nekaj dni do nekaj tednov potem, ko je v krvni obtok vstopila borelioza. Simptomi zgodnjega obdobja so migajoči eritem na enem mestu ali več različnih mestih. Redkeje se kot simptomi pojavijo kožne spremembe v obliki modrikasto rdečkaste zatrdine. Obolenje kože se lahko pojavi tudi nekaj let potem, ko je bila s pikom klopa v organizem vnesena borelioza. Simptomi so zelo stanjšana koža skozi katero prosevajo vene in lasni mešički, zelo stanjšano je tudi podkožje. Kronično prizadeti sklepi so tipičen znak poznega obdobja bolezni. Nastane lahko od več mesecev do več let po prvih bolezenskih znakih, na podlagi katerih se nedvoumno prepozna borelioza. Simptomi so razjede hrustanca in kosti, nastopijo pa v približno desetini primerov. Manj pogosto je prizadeto srce bolnikov, pogosteje se ta težava kaže v Združenih državah. V Evropi je prizadeto srce pri največ štirih odstotkih obolelih, v Združenih državah pa do desetine obolelih. Med redkeje prizadete organe sodijo tudi oči, prizadete pa so lahko v vseh stadijih bolezni. Prizadetost oči se kaže kot vnetje vidnega živca, veznice in roženice. Simptomi borelioze se kažejo v različnih oblikah, najbolj nedvoumen znak je rdeči kolobar.