Klop je lahko zelo nevarna nadloga

Čeprav gre za majhno žival, je klop lahko izjemno nevarna žival. Pravzaprav smrtonosna, saj prenaša nekatere hude bolezni, ki jih ne smemo zanemariti. Najpogostejša bolezen je borelioza, ki jo v Sloveniji prenaša neobičajno velik delež klopov. Prav tako nevaren je lahko klopni meningoencefalitis, ki ga ne moremo zdraviti z antibiotiki, se pa lahko proti tej okužbi cepimo. Klop lahko povzroči še druge nevšečnosti, saj prenaša več bolezni. Simptomi so pri vseh precej podobni, posledice pa se lahko razlikujejo. V vsakem primeru je treba po vbodu klopa in morebitnih znakih okužbe hitro obiskati zdravnika, saj je zdravljenje najbolj učinkovito v zgodnji fazi. Na ta način se lahko izognemo najhujšim posledicam klopnih bolezni. V nekaterih primerih lahko pride celo do smrti ali hudih kroničnih težav, ki onemogočajo normalno življenje, zato si klop gotovo zasluži pozornosti, ki jo namenjamo tej mali živalici.

Klop je nemočen proti dobri preventivi

Zdravljenje klopnih bolezni sicer lahko močno omili simptome in prepreči razvoj bolezni do te mere, da bi prišlo do velikih težav, a veliko bolje je poskrbeti za učinkovito preventivo. Tako klop sploh ne bo mogel ogroziti zdravja dobro pripravljenega človeka. Najbolj učinkovita preventiva je cepljenje, s katerim se lahko zavarujemo pred klopnim meningoencefalitisom. Žal pa klop prenaša tudi druge bolezni, ki jih s cepivom ne moremo preprečiti, predvsem seveda boreliozo. Ta se sicer odziva na antibiotike, med preventivnimi ukrepi pa lahko izpostavimo redno pregledovanje in pravilno odstranjevanje klopa. Z boreliozo se namreč ne okužimo takoj po vbodu, temveč se mora žival za več ur prisesati na telo. Če vsiljivca hitro najdemo in odstranimo, lahko uspešno zmanjšamo tveganje za okužbo. Seveda bo še bolje preprečiti vbod, kar storimo s previdnim korakanjem po gozdovih in travnikih, s svetlimi oblačili z dolgimi rokavi ter z repelenti, ki so lahko zelo učinkoviti.

Borelioza simptomi so bili najprej zaznani v Združenih državah

Simptomi borelioze so bili najprej zaznani v Združenih državah kot premikajoča rdečina. Natančneje v ameriškem okraju Lyme, kjer je bila po obsežnih raziskava odkrita borelioza. Simptomi so bili migrirajoči eritmi pri večjem številu otrok. Vendar so strokovnjake značilni znaki najprej zvedli, misili so, da gre za množični juvenilni revmatoidni artritis. Epidemija se je začela pojavljati leta tisoč devetsto petinsedemdeset, vzrok za napačno diagnozo je bil omenjeni rdeč kolobar. Nadaljnje raziskave bakteriologa švicarskega rodu Burgdorferija so dokazale, da je pravi vzrok borelioza. Simptomi po piku so majhna rdeča lisa oziroma makula ter drobna bučica oziroma papula. Tako rdeča lisa kot drobna bučica po nekaj dneh največkrat izgine. Klinični znaki se pojavijo v obdobju od nekaj dni do nekaj tednov potem, ko je v krvni obtok vstopila borelioza. Simptomi zgodnjega obdobja so migajoči eritem na enem mestu ali več različnih mestih. Redkeje se kot simptomi pojavijo kožne spremembe v obliki modrikasto rdečkaste zatrdine. Obolenje kože se lahko pojavi tudi nekaj let potem, ko je bila s pikom klopa v organizem vnesena borelioza. Simptomi so zelo stanjšana koža skozi katero prosevajo vene in lasni mešički, zelo stanjšano je tudi podkožje. Kronično prizadeti sklepi so tipičen znak poznega obdobja bolezni. Nastane lahko od več mesecev do več let po prvih bolezenskih znakih, na podlagi katerih se nedvoumno prepozna borelioza. Simptomi so razjede hrustanca in kosti, nastopijo pa v približno desetini primerov. Manj pogosto je prizadeto srce bolnikov, pogosteje se ta težava kaže v Združenih državah. V Evropi je prizadeto srce pri največ štirih odstotkih obolelih, v Združenih državah pa do desetine obolelih. Med redkeje prizadete organe sodijo tudi oči, prizadete pa so lahko v vseh stadijih bolezni. Prizadetost oči se kaže kot vnetje vidnega živca, veznice in roženice. Simptomi borelioze se kažejo v različnih oblikah, najbolj nedvoumen znak je rdeči kolobar.

Meningoencefalitis je možno preprečiti

Meningoencefalitis najbolj učinkovito preprečuje tako osnovna kot napredna zaščita. Osnovna zaščita preprečuje meningoencefalitis z zavedanjem možnosti okužbe, naj verjetnega življenjskega okoliša okuženega klopa ter uporabo zaščitnih sredstev. V naši deželi je nevaren klop predvsem na območjih, ki so bogata z travniki, gozdovi in podrastjem.

Statistično so to območja Cerknice in Škofije Loke, nekoliko manj Ribnice in Mozirja, najmanj pa na zahodnih območjih Slovenije. Njegov življenjski prostor poleg vlage in ugodnih površin za levitev oziroma več prehodov v različnih življenjskih ciklusih na žrtev, je določen tudi z nadmorsko višino. Načeloma je za meningoencefalitis možnost večja na nadmorski višini do šesto metrov nad morsko gladino. Statistika pa pozna nekatere primere, ki so se zgodili tudi na višini tisoč šesto metrov nadmorske višine. Zavedati se je torej potrebno, da meningoencefalitis ne gre pričakovati zgolj na statistično najbolj ogroženih območjih, ampak je potrebno razmišljati širše. Klop se podobno kot druga živa bitja lahko prilagodi na trenutne vremenske razmere in okolje. Njegov obstoj je povezan z temperaturami okrog ničle v času zimovanja. Kar pa ne pomeni, da so hladnejši predeli pred njim varni. O tem pričajo nekateri, sicer izjemni primeri, ko se je meningoencefalitis pojavil tudi na območjih, ki naj bi bili za klopa neugoden življenjski prostor. Zaščita je mogoča na največ načinov. Če ostanemo pri statistiki je največji napredek prineslo organizirano obravnavanje bolezni kot je meningoencefalitis in druge z klopom prenosljive bolezni in temu primerno cepljenje. Skupine ljudi, ki so cepljeni in se dnevno gibljejo na območjih za katere so značilni idealni življenjski pogoji klopa, imajo do desetkrat manj primerov težav povezanih z ugrizom klopa, kot osebe, ki niso cepljene in se celo manj gibljejo na omenjenih območjih.

Druga statistika pa govori podobno na območju regije, manj okužena območja imajo predvsem bolj organizirano preventivo in več cepljenja. Meningoencefalitis preprečuje predvsem zavedanje nevarnosti in temu primerno ukrepanje.