Statistično so to območja Cerknice in Škofije Loke, nekoliko manj Ribnice in Mozirja, najmanj pa na zahodnih območjih Slovenije. Njegov življenjski prostor poleg vlage in ugodnih površin za levitev oziroma več prehodov v različnih življenjskih ciklusih na žrtev, je določen tudi z nadmorsko višino. Načeloma je za meningoencefalitis možnost večja na nadmorski višini do šesto metrov nad morsko gladino. Statistika pa pozna nekatere primere, ki so se zgodili tudi na višini tisoč šesto metrov nadmorske višine. Zavedati se je torej potrebno, da meningoencefalitis ne gre pričakovati zgolj na statistično najbolj ogroženih območjih, ampak je potrebno razmišljati širše. Klop se podobno kot druga živa bitja lahko prilagodi na trenutne vremenske razmere in okolje. Njegov obstoj je povezan z temperaturami okrog ničle v času zimovanja. Kar pa ne pomeni, da so hladnejši predeli pred njim varni. O tem pričajo nekateri, sicer izjemni primeri, ko se je meningoencefalitis pojavil tudi na območjih, ki naj bi bili za klopa neugoden življenjski prostor. Zaščita je mogoča na največ načinov. Če ostanemo pri statistiki je največji napredek prineslo organizirano obravnavanje bolezni kot je meningoencefalitis in druge z klopom prenosljive bolezni in temu primerno cepljenje. Skupine ljudi, ki so cepljeni in se dnevno gibljejo na območjih za katere so značilni idealni življenjski pogoji klopa, imajo do desetkrat manj primerov težav povezanih z ugrizom klopa, kot osebe, ki niso cepljene in se celo manj gibljejo na omenjenih območjih.
Druga statistika pa govori podobno na območju regije, manj okužena območja imajo predvsem bolj organizirano preventivo in več cepljenja. Meningoencefalitis preprečuje predvsem zavedanje nevarnosti in temu primerno ukrepanje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar