Veliko bolje bi bilo, če bi se pomena ravnovesja zavedali takrat, ko smo zdravi v vsakdanjih aktivnostih kot so prehrana, počitek, obremenitev, pomirjanje in v številnih drugih aktivnostih, katere zahtevajo spoštovanje načel ravnovesja. Prehrana zahteva ravnovesje v količini in kakovosti. Nešteto napak, ki se dogajajo v prehranjevanju vpliva na organe, organizem ter posledično človeka kot celoto. Kakovost prehranjevanja se začne z pravilnim časom prehranjevana. V tem primeru imamo že tudi prvo veliko napako, ki je pogosto težava številnih oseb. Gre se za zajtrk, ki ga mnoge osebe preskočijo, prvi večji obrok pa se zgodi nekaj ur zatem. Posledice so za organizem, organe in človeka negative. Ker zjutraj zajtrka ni, nima dovolj ustrezne energije, torej organi delujejo s pomanjkanjem, človek to občuti kot pomanjkanje volje, reakcije na negativne vplive so neprimerne. Pomirjanje je nujno, toliko bolj pa zavedanje vzroka reakcij. Lakota oziroma pomanjkanje zjutraj se prenese do poznih popoldanskih ali večernih ur, ko človek posledično zaužije obilno večerjo. Ta pa v velikem delu ne koristi oziroma prinaša negativne posledice. Energija, ki je namenjena prebavi, ne omogoča optimalno pomirjanje.
Če je večerja pozna toliko bolj, ker namesto, da bi človek oziroma njegov prebavni sistem počival, deluje s polno paro. V primeru, da bi človek jedel zajtrk, obratno popoldan in zvečer ne bi čutil takšne lakote. Vse koristne snovi bi preko dneva veliko bolje izkoristil, organizem bi bil optimalno obremenjen, pomirjanje ne bi bilo potrebno, saj bi človek bil sposoben negativne vplive in reakcije nanje nadzorovati. Pomirjanje lahko odmislimo, če predhodno optimalno obremenjujemo organizem z dnevnimi profesionalnimi in prostočasnimi aktivnostmi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar