Pomirjanje omogoča vzpostaviti ravnovesje organizma .
Ravnovesje v telesu omogoča, da človek in njegov organizem deluje optimalno, pomirjanje je v tem primeru mogoče in učinkoviteje. Zavedanje tega dejstva je pomembno vedno, na žalost se ga zavemo predvsem takrat, ko zbolimo ali imamo druge zdravstvene težave.
Veliko bolje bi bilo, če bi se pomena ravnovesja zavedali takrat, ko smo zdravi v vsakdanjih aktivnostih kot so prehrana, počitek, obremenitev, pomirjanje in v številnih drugih aktivnostih, katere zahtevajo spoštovanje načel ravnovesja. Prehrana zahteva ravnovesje v količini in kakovosti. Nešteto napak, ki se dogajajo v prehranjevanju vpliva na organe, organizem ter posledično človeka kot celoto. Kakovost prehranjevanja se začne z pravilnim časom prehranjevana. V tem primeru imamo že tudi prvo veliko napako, ki je pogosto težava številnih oseb. Gre se za zajtrk, ki ga mnoge osebe preskočijo, prvi večji obrok pa se zgodi nekaj ur zatem. Posledice so za organizem, organe in človeka negative. Ker zjutraj zajtrka ni, nima dovolj ustrezne energije, torej organi delujejo s pomanjkanjem, človek to občuti kot pomanjkanje volje, reakcije na negativne vplive so neprimerne. Pomirjanje je nujno, toliko bolj pa zavedanje vzroka reakcij. Lakota oziroma pomanjkanje zjutraj se prenese do poznih popoldanskih ali večernih ur, ko človek posledično zaužije obilno večerjo. Ta pa v velikem delu ne koristi oziroma prinaša negativne posledice. Energija, ki je namenjena prebavi, ne omogoča optimalno pomirjanje.
Če je večerja pozna toliko bolj, ker namesto, da bi človek oziroma njegov prebavni sistem počival, deluje s polno paro. V primeru, da bi človek jedel zajtrk, obratno popoldan in zvečer ne bi čutil takšne lakote. Vse koristne snovi bi preko dneva veliko bolje izkoristil, organizem bi bil optimalno obremenjen, pomirjanje ne bi bilo potrebno, saj bi človek bil sposoben negativne vplive in reakcije nanje nadzorovati.
Pomirjanje lahko odmislimo, če predhodno optimalno obremenjujemo organizem z dnevnimi profesionalnimi in prostočasnimi aktivnostmi.
Prikaz objav z oznako počutje. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako počutje. Pokaži vse objave
sobota, 2. april 2016
sreda, 6. maj 2015
Koža, vsestranski organ
Koža je vsestranski organ .
Najbolj vsestranski organ je koža, ker opravlja vrsto življenjsko pomembnih funkcij. Življenjske funkcije so tiste aktivnosti, ki ohranjanjajo človeka pri življenju. Koža opravlja številne funkcije, ki človeka ohranjajo pri življenju. Notranjost telesa koža razmejuje od okolja. Koža človeku sporoča tudi razne informacije, ki ga lahko ohranjajo pri življenju. V primeru, da je človek izpostavljen visoki temperature, to informacijo dobi preko čutil na koži. Koža omogoča tudi vrsto drugih pomembnih funkcij.
Zdrava koža je predvsem čista in negovana. Čistoča danes pri nas ni težav, večja težava je nečistoča. Čistoča je vsem dostopna, zato ne bi smela biti težava. Vendar pa v praksi v nekaterih skrajnih primerni na žalost ni tako. Pogosto umivanje je lahko tudi težava, vendar je to lastnost le redkih primerih. Sicer pa je nega in čiščenje kože zelo različna glede na letne čase. V obdobjih, ko so temperature prihaja do pogostejšega znojenja. Znoj na koži prinaša marsikateri neprijeten občutek. Odpravljamo ga s čiščenjem kožo. Največkrat pri tem uporabljamo tekočo vodo. V nekaterih skrajnih primerih, ki so predvsem domena bivanja v naravi, lahko uporabljamo tudi nekatere praktične načine umivanja. Pomembno je predvsem, da je voda čista in ni onesnažena z raznimi primesmi. Te primesi se v stiku z kožo izkažejo za nevarne. Telo temu primerno reagira. Umivanje je lahko, glede na možnosti, izvedeno v rizičnih obsegih.
Najbolj idealno je, da imamo možnost tuširanja ali kopanja v kadi, lahko pa tudi v bazenu. V primerih, ko te možnosti, se lahko zadovoljimo že z umivanjem delov telesa, ki so najbolj izpostavljeni znojenju in nečistočam. Ti primeri so največkrat pri bivanju v naravnem okolju. Pri umivanju uporabljamo razna naravna ali umetna sredstva. Naravna sredstva so zaželena, vendar velikokrat iz raznih razlogov niso pogosto dosegljiva. Koža je organ, ki zahteva veliko pozornosti in nege, če želimo dobrega počutja in zdravja.
Več informacij
Zdrava koža je predvsem čista in negovana. Čistoča danes pri nas ni težav, večja težava je nečistoča. Čistoča je vsem dostopna, zato ne bi smela biti težava. Vendar pa v praksi v nekaterih skrajnih primerni na žalost ni tako. Pogosto umivanje je lahko tudi težava, vendar je to lastnost le redkih primerih. Sicer pa je nega in čiščenje kože zelo različna glede na letne čase. V obdobjih, ko so temperature prihaja do pogostejšega znojenja. Znoj na koži prinaša marsikateri neprijeten občutek. Odpravljamo ga s čiščenjem kožo. Največkrat pri tem uporabljamo tekočo vodo. V nekaterih skrajnih primerih, ki so predvsem domena bivanja v naravi, lahko uporabljamo tudi nekatere praktične načine umivanja. Pomembno je predvsem, da je voda čista in ni onesnažena z raznimi primesmi. Te primesi se v stiku z kožo izkažejo za nevarne. Telo temu primerno reagira. Umivanje je lahko, glede na možnosti, izvedeno v rizičnih obsegih.
Najbolj idealno je, da imamo možnost tuširanja ali kopanja v kadi, lahko pa tudi v bazenu. V primerih, ko te možnosti, se lahko zadovoljimo že z umivanjem delov telesa, ki so najbolj izpostavljeni znojenju in nečistočam. Ti primeri so največkrat pri bivanju v naravnem okolju. Pri umivanju uporabljamo razna naravna ali umetna sredstva. Naravna sredstva so zaželena, vendar velikokrat iz raznih razlogov niso pogosto dosegljiva. Koža je organ, ki zahteva veliko pozornosti in nege, če želimo dobrega počutja in zdravja.
Več informacij
nedelja, 3. maj 2015
Napetost lahko povzroča hrana
Napetost lahko povzroča hrana .
Hrana je pomemben del našega življenja. Brez hrane ne bi mogli živeti. Poleg tega je vzrok mnogih bolezni nepravilna prehrana in hrana. Nekatera hrana povzroča napetost . Ker smo ljudje različni lahko ne veljajo nekaterih splošni vzroki za
napetost, kot posledica prehranjevanja. Zato velja napetost spremljat. Z dobrim zavedanjem, kaj smo pred tem zaužili, lahko napetost omilimo ali odpravimo.
Imamo dober znak in vodilo, napetost s tem lahko odpravimo. Napetost poleg vrste hrane, lahko povzroča tudi način prehranjevanja. Človek ima dnevno različne aktivnosti ter različne zahteve. Splošno pravilo je, da mora človek hrano uživati v časovnih zaporedjih, prilagajati pa mora tudi vrsto in količino hrane. Takoj ko se prebudimo nastane občutek lakote, kar pomeni, da moramo zaužiti hrano. Pri nekaterih ljudeh je ta občutek bolj, pri drugih manj zaznaven. Najslabše je, če se tega občutka zavestno ne zavedamo, ter čas namenjene prehrani zamenjamo z drugimi aktivnostim. Slaba zaloga koristnih in potrebnih snovi se slej ali prej sprevrže v razne motneje. Zato se velja zavedati koristnosti prehrane po počitku. Najbolje je, da si prehrano po počitku vzamemo kot prioriteto in jo oblikujemo kot življenjsko navado. Pomembni so tudi drugi obroki dneva. Zanje je značilno, da si pri pravilni prehrani sledijo enakomerno oziroma skladno s potrebami. V primeru povečane fizične aktivnosti lahko sami opazimo večje zahteve po prehrani.
Največkrat se sprašujemo od kod nenadna utrujenost in splošno slabo počutje. Velikokrat je vzrok v pomanjkanju prehrane. Če prehranjevanje pred tem ni bilo dovolj kakovostno, se znaki utrujenosti pojavljajo kot potreba po prehrani. Ta občutek najbolje poznajo osebe, ki se ukvarjajo s športnimi aktivnostim. Občutek nemoči največkrat premagajo že pred njegovim nastankom. Zavedajo se svojih energijskih potreb ter porabe. Tako lahko predvidijo optimalen čas prehranjevanja glede na aktivnosti in njihove značilnosti. Napetost je posledica mnogih nepravilnih dejanj ali znak bolezni.
Imamo dober znak in vodilo, napetost s tem lahko odpravimo. Napetost poleg vrste hrane, lahko povzroča tudi način prehranjevanja. Človek ima dnevno različne aktivnosti ter različne zahteve. Splošno pravilo je, da mora človek hrano uživati v časovnih zaporedjih, prilagajati pa mora tudi vrsto in količino hrane. Takoj ko se prebudimo nastane občutek lakote, kar pomeni, da moramo zaužiti hrano. Pri nekaterih ljudeh je ta občutek bolj, pri drugih manj zaznaven. Najslabše je, če se tega občutka zavestno ne zavedamo, ter čas namenjene prehrani zamenjamo z drugimi aktivnostim. Slaba zaloga koristnih in potrebnih snovi se slej ali prej sprevrže v razne motneje. Zato se velja zavedati koristnosti prehrane po počitku. Najbolje je, da si prehrano po počitku vzamemo kot prioriteto in jo oblikujemo kot življenjsko navado. Pomembni so tudi drugi obroki dneva. Zanje je značilno, da si pri pravilni prehrani sledijo enakomerno oziroma skladno s potrebami. V primeru povečane fizične aktivnosti lahko sami opazimo večje zahteve po prehrani.
Največkrat se sprašujemo od kod nenadna utrujenost in splošno slabo počutje. Velikokrat je vzrok v pomanjkanju prehrane. Če prehranjevanje pred tem ni bilo dovolj kakovostno, se znaki utrujenosti pojavljajo kot potreba po prehrani. Ta občutek najbolje poznajo osebe, ki se ukvarjajo s športnimi aktivnostim. Občutek nemoči največkrat premagajo že pred njegovim nastankom. Zavedajo se svojih energijskih potreb ter porabe. Tako lahko predvidijo optimalen čas prehranjevanja glede na aktivnosti in njihove značilnosti. Napetost je posledica mnogih nepravilnih dejanj ali znak bolezni.
Naročite se na:
Objave (Atom)


